Moderna in sodobna umetnost

   Prvi članek se bo predvsem navezoval na razliko med moderno in sodobno umetnostjo, kar je ključna naloga, ki jo moramo narediti, preden se sploh lahko pogovarjamo o umetnosti konca 19. stoletja in celotnega 20. stoletja. 

Edouard Manet, Zajtrk na travi, Musee d'Orsay, (1863);
Vir slike:http://www.impressionist-art-gallery.com/manet_reproduction_of_luncheon_on_the_grass.html

Pablo Picasso, Ženska z mandolino, (1910)
Vir slike: http://www.mdc.edu/wolfson/academic/
ArtsLetters/art_philosophy/Humanities/Cubism/cubism%20front2.htm

   Ko govorimo o moderni umetnosti (ang. modern art) gre tukaj predvsem za umetnost med leti 1860 in 1970. Točna letnica je 1863, ko je Edouard Manet naslikal in razstavil Zajtrk na travi (Le déjeuner sur l'herbe). Vendar korenine segajo že globlje, tja do romantikov v začetek 19. stoletja in realistov (npr. Gustave Courbet ...) nekje na sredini stoletja. Prvič pa zares lahko govorimo o moderni umetnosti šele pri impresionistih, ki jih vsi nedvomno poznamo. To so naprimer Claude Monet, Edgar Degas, Pierre-Auguste Renoir,  Paul Cezanne ... Modernistična umetnost se potem širi še naprej s pomembnimi postimpresionisti (van Gogh, Seurat ...), simbolisti, nabisi, intimisti, art nouveau umetnost (z vsemi variacijami le-te, npr. secesija, jugendstil...). Vse to nas na koncu pripelje do začetka 20. stoletja in vseh izmov, ki sodijo med modernistična gibanja. Taka gibanje do druge svetovne vojne so npr.  fauvizem, ekspresionizem, kubizem, orfizem, surealizem, nova stvarnost (neue Sachlichkeit). Poleg modernističnih gibanj so se pojavila še avantgardna gibanja, ki pa so precej drugačna, tako da o njih kdaj drugič. Potem pa se zgodi 2. svetovna vojna, ki prinese ogromne spremembe tako družbeno, politično, kot tudi umetnostno. Po vojni namreč nimamo nobenega avantgardnega gibanja več, so samo še modernistična, med njimi je vredno omeniti abstraktni ekspresionizem (omejen samo na ZDA), tašizem, arte povera, op art, minimalizem, pop art, video umetnost ...

Andy Warhol, Marilyn Monroe,
Vir slike: http://mhsartgallerymac.
wikispaces.com/Andy+Warhol

Ne glede na to kako dobri so bili določeni slikarji, bi bili precej manj znani, če ne bi za njimi stal močan aparat, ki so ga sestavljali kritiki, kot so naprimer Clement Greenberg, Ernst Gombrich in Alfred H. Barr. Poleg tega je zraven stopila še podporna institucija, ki so jo ustanovile bogate new yorške dame, MoMA (Museum of Modern Art), ki je lociran v New Yorku in še danes predstavlja glavno institucijo moderne in tudi sodobne umetnosti. Več informacij o samem muzeju najdete na http://www.moma.org/.

Popolnoma drugačna pa je sodobna umetnost. Začela se je po 2. svetovni vojni in nekaj časa sobivala z modernizmom, ob njegovem koncu pa je postala prevladujoča smer, ki se vleče še danes. Gre predvsem za spremenjen odnos med gledalcem in umetnino, kot je bilo to pri modernizmu. Pri sodobni umetnosti se od gledalca pričakuje da ni samo v vlogi gledalca, torej da njegova vloga ni samo pasivna, ampak se tudi sam vključi v umetnino, je del nje, v njej sodeluje, nekatera umetniška dela pa brez gledalcev sploh ne obstajajo. Pogosto nas želijo opomniti na nekaj, šokirati in s tem prebuditi v zavedanje samega sebe, oz. problemov okoli nas. Lahko pa so namenjeni tudi temu, da se ponorčujejo iz same institucije umetnosti (npr. Piero Manzoni). Primeri tega so npr. body art, performans, sound art, internet art... Najbolj zanimive performanse uprizarja Marina Abramović, ki je po rodu iz Srbije, vendar živi v New Yorku.

Marina Abramović, performans The Artist is Present, MoMA(2010),
Vir slike:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/50/ArtistIsPresent.jpg

Pri projektu The Artist is Present je umetnica sedela na stolu v MoMA in nasproti nje se je lahko usedel kdorkoli se je želel in tako za kratek čas postal del umetnosti. Na linku lahko vidite reakcije, ki so jih doživeli nekateri njeni soudeleženci http://marinaabramovicmademecry.tumblr.com/.

Najboljšo razlago svojih različnih projektov bo podala kar umetnica sama v kratkem videu na spodnjem linku:
http://www.moma.org/explore/multimedia/videos/96. 

Oglejte si še: http://www.siol.net/kultura/novice/2011/10/kdo_je_zdaj_marina_abramovic.aspx